Kovintrade

Uplinjevalni kotel na polena NEO-HV

  • velik nalagalni prostor za 0,5 m polena
  • najsodobnejši nadzor zgorevanja 
  • avtomatsko čiščenje toplotnega izmenjevalnika

Uplinjevalni kotel na polena ABC Delta

  • velik zaslon na dotik z grafičnimi prikazi
  • visok izkoristek do 91,3%
  • enostavno upravljanje

Uplinjevalni kotli na polena

Sodobni kotli na polena so danes tehnološko izredno dovršeni, saj je ogrevanje z njimi postalo zelo učinkovito in enostavno. Visoki izkoristki (nad 90%) in bistveno manj dnevnih dolaganj, so komfort ogrevanja dvignili na najvišji nivo. Poleg izredno visoke učinkovitosti je prednost kotlov na polena tudi v rabi domačega energenta, ki je cenovno med najbolj ugodnimi. Kotli na polena so tudi trajnostna rešitev za ogrevanje vašega doma in priprave tople sanitarne vode.  

Prednosti kotlov na polena

  • veliki nalagalni prostori za polena, zagotavljajo dolge zgorevalne čase
  • ogrevanje s poleni je eden najcenejših načinov ogrevanja
  • kotli so izredno učinkoviti z visokimi izkoristki, nad 90%
  • kotli so ustrezni za povrnitev nepovratnih sredstev iz strani Eko sklada
  • če imate radi bolj toplo, so odlična rešitev, saj se vam bo dvig sobnih temperatur najmanj poznal v denarnici

Zanimivo in koristno je vedeti

Uplinjevalni kotel na polena s pomočjo ventilatorja ustvarja podtlak, ter dimne pline in ogenj obrne navzdol. V spodnjem delu kotla se tako vrši fino izgorevanje lesnega plina, ki nastaja pri gorenju. Ta proces imenujejo uplinjanje oziroma piroliza. Dovod primarnega in sekundanega zraka, ki sta potrebna za gorenje, se dovajata preko elektronsko vodenih loput. S tem se zagotavlja optimalno zgorevanje in nizke vsebnosti dimnih plinov. Lamda sonda katera meri vsebnost kisika v dimnih plinih pa na osnovi izmerjenih podatkov skrbi za maksimalen izkoristek.

Posekana drva imajo cca. od 40 - 60 % vlažnosti. Takšna drva niso primerna za kurjenje, zato jih je potrebno predhodno posušiti. Da dobimo primerno vlažnost polen, ki so ustrezna za kurjenje v kotlih na polena je potrebno drva razžagati, razcepiti in zložiti v zračnem prostoru. Lahko jih zložimo tudi na prostem, vendar jih je potrebno zaščititi pred dežjem. Za učinkovito delovanje uplinjevalnega kotla je dovoljena maksimalna vlažnost polen do 20%. Višja vlažnost drv, ne pomeni samo zmanjšane energetske vrednosti goriva, ampak tudi slabše gorenje, nižje izkoristke in krajšo življenjsko dobo različnih materialov vgrajenih v uplinjevalnem kotlu. Drva je zato priporočljivo sušiti vsaj dve leti, lahko pa se posamezne vrste lesa, če imajo idealne pogoje za sušenje, posušijo tudi nekoliko prej. Vrsta lesa ni pomembna.

Za učinkovito delovanje uplinjevalnega kotla je potrebno kotlu prigraditi zalogovnik. Brez zalogovnika vgradnja kotla ni dovoljena. Priporočeni so sledeči izračuni. Velikost zalogovnika se določi glede na moč kotla oziroma velikost nalagalnega prostora. Pri nazivni moč kotla mora biti velikost zalogovnika najmanj 55 l / kW nazivne moči. Pri velikosti nalagalnega prostora pa mora ta znašati minimalno 12 l na liter nalagalnega prostora. Upošteva se končni izračun, ki je večji.

Uplinjevalni kotel na polena ETA SH s svojimi številnimi patenti dosega izredno dobre rezultate in zanesljivo delovanje. Izkoristki kotla, ki so nad 90% so odraz zares visoke učinkovitosti. Kotel na drva ETA SH odlikuje visoka kakovost in do potankosti premišljen regulacijski sistem. Nadzorujete in upravljate ga lahko preko pametnega telefona ali tabličnega računalnika. Z aplikacijo meinETA je dostop omogočen praktično od vsepovsod. Kotel vam pošlje tudi e-pošto.

Danes je izbira novega ogrevalnega kotla lahko velik izziv. Za kaj se odločiti, da ne bo sistem čez nekaj let zastarel? Trendi so danes usmerjeni v veliki meri na vgradnjo toplotnih črpalk. Potrebno pa je omeniti, da so v velikem porastu tudi uplinjevalni kotli na polena. Razlog za to so sodobni in bolj učinkovitejši uplinjevalni kotli, ki zagotavljajo boljši komfort bivanja ter uporabo domačega energenta, ki je še vedno med najcenejšimi. Pri tem moramo upoštevati tudi manjše izpuste CO2. 

Les ima glede na vrsto, različne kurilne vrednosti, saj se med seboj razlikuje po gostoti, sestavi in vitalnosti. Kurilne vrednosti petih najbolj pogostih vrst lesa, ki rastejo pri nas, si lahko pogledate spodaj:

- smreka: 2.037 kWh/m3 

- bor: 2.450 kWh/m3 

- bukev: 2.968 kWh/m3 

- hrast: 2.768 kWh/m3 

- gaber: 3.069 kWh/m3 

Vir: Šumarska enciklopedija

Za prijavo na e-novice v spodnji obrazec vpišite vaše ime in e-naslov.

Kontakt
Naslov

KOVINTRADE d.d. Celje
3001 Celje, P.P. 1040
Mariborska Cesta 7, Slovenija